— 67
jezik naroda, nerazdru.slyiv od laztovitoga siv¬
lenya nyegovoga, kakti ztanovito telo z zta-
novilura dushuni. Kakovogod je dakle ovo
narodno sivlenye vu szvojoj pervoj kliczi, u-
prav takov je jezik vu szvojem pochetku, iliti
vu szvojera korenyu. Gde pako narodno siv¬
lenye tak rekuch izraven iz zibke chlovechan¬
ztva izhadya, najmre pri narodu, koj k per¬
voj koreniki poznanih szvéía pukov zpada,
onde jezik iina jaki sivlenya temely, ter kak
izti narod , neomejashenu izobrazlyivozl. Nig¬
dar sze nedokoncha, nigdar sze netlogotovi,
v^ech vsze bolye, vsze dalye k zvershenozti
napreduje, koju vendar, ako y vsze druge
narode y jezike oblada , nigdar nedoztigne,
y to uprav zato, kajti ima neizmernu priklad¬
nozt.
Mi Szlavjani jeszmo ztarinzki, korenili na¬
rod; nam dobrotivna narav odluchila je jezik,
koj izraven iz zviralischa vszega europejzko¬
ga chlovechanztva izvira , nash jezik zpada
raed perve tenielye vszih europejzkih jezikov,
tak, da koj Szlavenzkoga jezika narav nije
zezvedel, oztalih europejzkih jezikov kore-
nve, nulernyu szlogu, y rodbinztvo nikada
dokuchili nebude raogal. Nash S'aveiizki je¬
zik je kljuch k veiikomu europejzkih jezikov
zhütyu. — Pak rai nebi takov^ szveti narav^e
dar poshtuvali, lyubili, branili?
LUalye szledi:]
IZ SIVLENYA CZARA ALEXANDRA.
Pulujuchi jednoch czar Alexandar uPoly
zku, vu okoiicziVilne oztavi szvoju drusbu y
odpelya sze szara napervo. Nedaleko od pu¬
ta zpazi vishe lyudih, koji szu neshta kraj
potoka ^iüje natey.ali. Berse li lo czar za-
gleila, iz kuchije zkochivshi k nyim paschi
sze, y najde na bregu potoka luertvo telo.
Czara nigdo nije prepoznal, y vszaki sze chu¬
di, kada je oficzir, za koga szu ga v'szi der-
sali, zahteval, da sze naj tersziju mertvo telo
nazad osiviíi. Dapache szu vszi stentali, kad
je vre on szara merlv^ecza chizto iz vode zva-
dil, mokru mu opravu szlekel, y kada mu je
vre persza y szlepe ochi ribati iliíi treli po¬
chel, y to z tuhkum poszpeshnozljum, da ga:
je pol poshikaval. Vsze vendar zahman. Med¬
timtoga doztigne ga drusba, u kojoj sze je na¬
hadyal zvan kneza V^olhonzkoga y grofa Lie-
vvena, doklor IVeilly, pervi ranovrach pri cza¬
ru. Vszi tri pripomagali szu szada goszudaru
pri nyegovom plemenitom poszluvanyu. Dok¬
lor je vsza mogucha zkushaval, da mertve-
czu sivicnye pov^erne, a czar y ozlali dersali
szu telo , y naztojali szu mu ruke ztopiti. Vre
szu tomu tri vure podpunoma minule, shto
sze ¡c Alexandar neulrudyeno potil, ah josh¬
che nije bilo zpaziti nit' najmanyshega traga od
sivienya; y vrachilely je ochitoval, da rau nije
raoguche poraochi. Nato czar, koj sze nije dal
uinirili, ponovi nazopet szvoja lerszenya, shto
vidivshi ozlali, nyegovu peldu naszleduvati pri¬
szilyeni buduchi, vszu szvoju raoch z czare-
vura szlosili szu. Na zapoved czara odperl
je najzadnyich Weilly raertveczu silu, y nut,
kak je bil ^4/ca'/íJií/«r razveszelyen, kada za¬
pazi, da kerv teche, y kada je zachiil, daje
potiho zdehnul. Te radozti nije moguche iz-
piszati: „Mili Bose, to je najszrechneji dan
mojega sivienya!" izkiikne czar y vruche szu¬
ze radozti oblijashe rau licza. Vszi szu zno¬
va naztojali zamertvoniu , koj josche u táiiiu
lesal je, pomochi, czar pako szara ovezal rau
je szvojira lazloviliin sepniín rubczein silu. Za
tim dal ga je pod krov odnezti y dobro ob-
zkerbeti, oztavivshi rau pri odlazku vsze nov-
cze, koje kod szebe imadoshe, obechai rau
je takaj za nyega y za nyegovu obitely penzi-
ju, koju mu y zkoro za tira podeli.
SLAVOMIR STOJANU.
LPcsnicka poslanica].
Stojanu lepo zdravje Slavomir,
Sledeci ter po spéánih odgovor
Po¿¡ljc jainbih , koga — akoprem
U jednoj nogi jesu ¿epavi —
Koliko berze rau donesti hte.
Ncdavne preinda na.se pésmice,
Koje su slavu starih dédovov,
Koje prejasnu zvézdu zvencale
Na svaki nacin ti s' dopadaju;
Buduci pako, gdo ce sviriti.
|