HOBVATSKA, SLAVONSKA I DALMATINSKA.
 

Broj 27.
 

IJ Subotu 3. Sèrpnja 1S47.
 

Teèaj Xfll
 

Ali druzbo, neka èut je
Sad veselje sa svieh strana',
Podjte oglasit osvanutje
Svud ovoga blaga dan.i.
 

Ivan Gundulic.
 

]Va osamdeset i drngfi g-odovni dan

precaslnoga gospodina

IVANA    KRIZ MANICA,

opata presvetoga Trojstva od Petrovaradina,   zupoika   bistrièkoga,

poiljaiprista i .Slavnih   zupaniah   zagrebaèke,   varazdinske i   kriie-

vaèke stola sudbenoga   prisiednika itd. itd.

Od strane stovaocah pobozne stare krieposti,

dne 2 4. lipnja  1817.
 

Boze dragi! cuda velikoga,
éto to sievnu prie zore biele,
Prie zore i jarkoga sunca,
A jos danu ni spomena neima:
Ili se je nebo rastavilo,
Ili sievnu munja u oblaku,
Hi zviezda dol' iz neba pade;
Divna cuda, kom primiera neima,
Cudna znaka, cudna pojavljenja,
Bog bi dao, te bi dobro bilo!
Nili se je nebo rastavilo,
Niti munja u oblaku sievnu,
Niti zviezda dol' iz neba pade:
Vec je ono zagorkinja vila,
Poletiela prie zore biele,
 

Poletiela nebu pod oblake,
Uzvila se nad Bistricom svetoro,
Pak dozivlje mlade sokolove,
Sokolove zagorsku gospodu,
Od junacka roda Ìlirskoga,
A tiho im vila progovara;
«Bratjo moja, zagorska gospodo!
» Cujte mene, da vi niesto kazem:
«Eto danas liepi danak svice,
«Dan godovni ovienèana Starca,
»Po imenu Krizmanié  Ivana,
» Vriedna Starca roda Ìlirskoga;
»Osamdeset i pàrvu godinu
sKoino je liepo prezivio,
»Slu2ec Bogu i narodu svome.
»U Njem zivi uspomena davna
•I liepsieh i boljieh vriemenah
•Iskrenosli i sloge hàrvatske;
»U Njem ìW\ lik otacah va5ih,
«Zagorskoga gostoijubja uzor;

• Slarina je  0 n  po sebi sveta,

• Dika, ponos, svetinja zagorska;
 

27