ANICA   ILIR8KA.
 

TECAJ IIL
 

Dana 1. Kolovoza 1837.
 

BROJ 31.
 

Es gibt fiir jedes Volk Zeiten , tvo die Vorsehung, -welche nicht Schlummer und Weichlichkeit, sondern
Anstrcngnng und Eniwickeluug der Menschheic zum Ziel gesetzt hat, durch eine drobende Xoth es gleichsam
aufruft, aiifzutretcu , und darzuthun: ob Etwas iu ilim sey, ob es noch ferner unter den >'ationen eineu Bang
verdienc,  und «as für einen ?

Joliann ron Müller.
 

SERBIA.

Pismo iz Zemunskoga lazareto.
Od S.

("/« Humoriste.)
 

Pri odlazku iz onih sumah , u kojih sa¬
da novi, sloboiini puk cvate, nemozes se
zdcrzati, da nebi pozelio sverseno ga po¬
znati. Rad bi s njira zivéti, rad bi znali,
kakov mu je pocetak, i cemu se jos od svo¬
jih krépostíh i od nebeske provídností nada¬
li ima.

Nikada necu zaboravili , slo sam u Ja-
godini cuo i vidio. U kolibí nékoga Serb-
Ijina vídéli srao jednu mladu mater, koja je
dojila dvojke (blizanjce) na svojih persih, a
med koléni derzala Ireljega sina, koi se je
otcinora bajoneloin igrao. Okolo ñas stajahu
pop I nékoi staresinc seiskí, i pripovédahu
naui proslo i s velikim nadahnutjem o sve
to vecjera napredku naroda , o proséccníh
suraah , o urano¿enju kucah po dolinah, i o
ucionieah za détcu posvuda naredjehih. Oni,
koi su od zada slojali, prolisnu svoje glave
1 rednjíra med ramena , i svaki biase gízdav
i zadovoljan , da se mi njihovom govorenju
ciidimo. Njihove oci postanu zivahnie, nji¬
hovo celo zazari se vrucom Ijubavju domo-
vine, i svaki se cinja.se, da n obcinskoj slo¬
bodi  svoj vlastovití  posebni  ponos  o.<étirt,

üad prispé íz pol-a nuiz lepe Scrbkinje,
pri kojem smo prenocüi hili ; pribli/.i se k
iiam i pozdrativsi nns, umesa se nu-tijit drii-
!;c , s kojimi je poüinjivo  siiisfio,  stu je   pop
 

o vojevanju za slobodu povédao. A kad
pocme o boju kod 31isa govorití, onda stupi
ñas domacín izmedju ostalih na srédu , uzme
iz rukuh svoje mlade supruge svoja dva sin¬
cica , digne ih pram nebu i rece : ,,Evo 31i-
losevih vojakah ! — Dok ¿ene plodne budu,
imal cedu sumadie uvék slobodnih Serbaljah."
Dogodovscina ovoga naroda sader¿ava
se u njegovih narodnih pésmah, kakligod do¬
godovscina svakoga bojnoga naroda. Ove u
sréd kervavoga boja s nadahnutjem pévane,
od bojnih cetah cestje ponovljene i doma do-
nesene pésme cuvale su se do sada sanio kroz
ustno predavanje; ali sada ih popoví i seiski
ucitelji popi.suju i sakupijaju, Pévanje ovih
pésamah jest proslo ali krépko kao junacko
serdce, ilí kao glas otea, koi iz kuce sinov-
nje ízlazeci dini íz daleka pozdravlja. Knez
3l)los ¡e dao dvé sbirke takovih pésamah stam¬
pali , koje po ccloj derzavi od rukuh do ru¬
kuh idu. Mlade¿ serbska uci se íz ovih cut-
Ijivili povéstih dogadjaje sV'Ojih predjevah
poznali, i ime serbskoga dobrocinitelja je u
njezinu pervu uzpoir.cnu usadjeno,
(.Proiln/.enje slCili.)
 

OSTA V L J E N L

V

Casi meni mili

Gdé ste, gdé ste sada?
Vi  ste  ostavili

Mene  iznenada :
Ljuba  moja  verla
Jao, je  umerla !

31